nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Vendar je v njem izražena resnica, kako sva se dopolnjevala in medsebojno bogatila; čeprav sem se jaz od samega začetka spraševal, čemu pripisati Kocbekovo sproščenost, se mi zdi, da jasneje dojemam, kako je v meni videl predstavnika mediteranskega slovenskega človeka že v prvih kratkih podobah, ki sem mu jih poslal za Dejanje. Ta morski element del slovenske identitete je bil zanj izreden element drugačnosti in hkrati variacija za zadušnost centralnega ozračja. Tako ugotavljam, da sem imel prav, ko sem na njegovo slovesno zatrjevanje odgovoril z umestno trditvijo: »Priznati moram, da sem ob tvojih stavkih imel občutek, da iz nihilističnega ozračja, ki te obkroža, iščeš prevetrenega zraka na morski strani, tako da ima moja osebna usoda pomen nekakšnega katalizatorja, ob katerem se ti nabira čista modrina.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani