nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In ko spoznam nekaj drugega kot sebe, ko imam s spoznanjem v sebi obliko nečesa drugega ali pa je v meni nagnjenje ali čustveno preobilje do tega objekta, ki ga hočem, ker je zame dober in v sebi ustvarim tako rekoč duhovno utež, ki me vleče proti njemu, da bi ga lahko vključil vase, da bi lahko bil moj - to je ljubezen razdrugačenega lomljenega (neobčutljivega?) čustva ali poželenja; ali pa je v meni nagnjenje ali čustveno preobilje do tega objekta, ki mu želim dobro, ker je dober in ker je moj kot jaz sam, in v sebi ustvarim duhovno utež ali duhovni impulz, s katerim potegnem vse stvari in sebe k temu drugemu, ki zame postane jaz, subjekt, in s katerim želim biti na ta ali oni način resnično združen kot s samim seboj. To je ljubezen neposredne naklonjenosti ali prijateljstvo.«
Če se sprašujemo, ali lahko to intenzivno zavezanost in pripadanje razdajamo vsem okoli nas, je odgovor seveda ne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani