nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Simbolno središče predstave je žebelj, na katerem visi hišni zavetnik: po Malekovi vrnitvi iz vojske je to, ki ga je varovala in pripeljala nazaj, prekrije jo Stalin, čez tri leta podoba - kontekst je namreč »dinamično statičen«, v nepreglednosti producira tesnobo, ki pa je kmalu racionalizirana. Konflikti se dogajajo na banalni ravni zdraharstva za prestiž, pri čemer objektivni družbeni čas ostaja v ozadju, v ospredje pa prodira skoz sceno, ki zračnost bivanjske celice »Ateja in njegovih« zamenja za vtis neudobne utesnjenosti med lesene tramove in prehode (pri čemer preplet in postelj dopušča, v duhu predstave, hitri vzpon in sestop) - estetsko radikalna plat predstave, ki ne stavi na všečnost.
Značilna za to umeščenost med grotesko in dramo je prezenca Jagode kot mame Mimike, rezonersko odmaknjena od centra, še vedno družine, a trezna, nič moralistična figura, ki zadržuje misel v sebi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani