nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ob stabilni dramaturgiji Popa je akcent prestavljen na perspektivo, ki prav tako ni preživetveno vezana na razvedrilni učinek; ta ton je prej obstranski blažilec celote (poganja ga zlasti, ki ga igra s telesom in govorom kot avtističnega izvedenca za rimane prebliske). Jedro tega »posttranzicijskega« pogleda na Mojega ata, socialističnega kulaka je prostor brez absolutnih bivanjskih smerokazov, kjer je tudi žanrski ton zastavljen rezko, eksistencialistično. Podčrtana ironija zgodovine izklicuje občutek nemoči in terja človeka z mačjo aerodinamiko, ki vselej pristane na nogah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani