nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Pravice, ki izhajajo iz 7. člena avstrijske državne pogodbe, v kateri so štajerski izrecno omenjeni (slovenščina kot uradni jezik, pouk v materinščini in dvojezični krajevni napisi), je uradna avstrijska politika razglašala za »pomoto«, zaradi njihovega neuresničevanja pa se nista vznemirjali ne bivša jugoslovanska ne nova slovenska oblast. Tako sami štejejo za uradno priznanje slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem leto 2001, ko je deželna glavarka Waltraud Klasnic prvič obiskala hišo in je nato društvo dobilo finančno podporo deželne vlade, za dokončno priznanje pa konec lanskega leta, ko je bil v manjšinski sosvet na kot polnopravni član sprejet predsednik Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko.
V jezikovno mešanih večjih krajih ali povsem slovenskih vaseh v okolici Radgone, kot so bile Dedonci/Dedenitz, Žetinci/Sicheldorf, Potrna/Laafeld, Zenkovci/Zelting in Gorica/Goritz, se je slovenski jezik moral umakniti iz javnega življenja, leta 1922 na zahtevo
prebivalcev celo iz cerkve pomočnice v Radgoni, kjer nanjo spominja le še napis na zahodnem portalu »!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani