nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Taka je »zgodba« predstave Soba vizij, (neustrezno naslovljene) igre o (pre)moči, odvijajoče se na meji budnosti, uprizorjene s subtilno, prepleteno poetično govorico (vsaj) petih medijev: žive gledališke prezence igralcev, njihovega koreografiranega gibanja (Muriel Barra), besede ( Plakalo), glasbe ( Gerbeaud) in videa, projiciranega na veliko platno v ozadju ali serijo monitorjev v ospredju (-François Ciutat).
Naracija poteka po asociativnih poteh, ki so zdaj prepoznavno konkretne, zdaj zabrisano abstraktne: pred nami je nekakšna modna revija v bogatih kostumih ( Marueljous in Hervé Poeydomenge), pa koreografska ali pevska vaja, kjer moška od plesalke oziroma pevke zahtevata nemogoče; posamezni prizori pa so atmosferske »instalacije«, polne neke nerazložljive melanholije. Esteticistične aranžmaje, katerih protagonistke so (lepe) ženske kot nenehni objekti moške želje in ki si na prvi pogled želijo ugajati, od bleščeče površine odleplja ravno ta eksistencialna
odmaknjenost, zazrtost najprej v moškega in nato čezenj, na platno z lastno podobo in še dlje, v neko neopredeljivo končnost, kjer se pravzaprav vse na tem svetu pričenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani