nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In zvok, prizor, ustavljena ali gibljiva podoba, ki se izmenjujoče prekrivajo, se dvigajo iz vrele povrhnjice ter v njo spet ponikajo. Taka je »zgodba« predstave Soba vizij, (neustrezno naslovljene) igre o (pre)moči, odvijajoče se na meji budnosti, uprizorjene s subtilno, prepleteno poetično govorico (vsaj) petih medijev: žive gledališke prezence igralcev, njihovega koreografiranega gibanja (Muriel Barra), besede ( Plakalo), glasbe ( Gerbeaud) in videa, projiciranega na veliko platno v ozadju ali serijo monitorjev v ospredju (-François Ciutat).
Naracija poteka po asociativnih poteh, ki so zdaj prepoznavno konkretne, zdaj zabrisano abstraktne: pred nami je nekakšna modna revija v bogatih kostumih ( Marueljous in Hervé Poeydomenge), pa koreografska ali pevska vaja, kjer moška od plesalke oziroma pevke zahtevata nemogoče; posamezni prizori pa so atmosferske »instalacije«, polne neke nerazložljive melanholije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani