nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Terminal temelji na resnični usodi iranskega državljana Merhana Karimija Naserija - od konca 80. let, ko je izgubil dokumente, je več kot petnajst let preživel na pariškem letališču de Gaulle - in je zasnovan na dveh »prostorskih« nivojih: na ravni politično-sociološke prelomnice, ki jo letališče predstavlja kot prostor tranzicije (v tem primeru med naprednim Novim svetom in kriznim Vzhodom, od koder prihaja junak), ter na ravni zaprtega futurističnega kozmosa, kamor je po sili razmer ujet Navorski ( Hanks), državljan fiktivne vzhodnoevropske državice Krakozije, ki so se mu vrata obljubljene dežele po krvavem državnem udaru v domovini nenadoma zaprla.
Oba slavna predhodnika sta Terminalu bliže, kot se zdi na prvi pogled; vsak po svoje namreč idealno padeta v Spielbergov koncept arhitekturno-politične smešnice, Strangelove s hladnovojno parodijo, Playtime s turistično razglednico in poudarjanjem kulturnih razlik. Toda Kubrick in Tati sta svoji
arhitekturi/scenografiji neločljivo povezala s svojim junakom, karakternimi značilnostmi in kritičnim momentom, v katerem se nahaja, medtem ko Spielbergu natančna kopija potniškega terminala na letališču JFK rabi predvsem za uspešen »product placement«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani