nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Žoldakov En dan Denisoviča pravzaprav ne sporoča ničesar zavezujočega (več), in to niti na eksplicitnem (konceptualnem) nivoju niti na nivoju nezavednega: kljub videzu avtentičnosti doživetja in izvedbe iz prizorov namreč bije v oči njihova markiranost - kljub hrupu, naporu in odrskim pripomočkom je pred nami le (osiromašen) teater.
Žoldak je na prvi pogled urejen in discipliniran, v resnici pa njegovi prizori razkrivajo množico uprizoritvenih pomagal: golota in hlinjena agresija, nakazan seks in otroška nedolžnost, »manihejska« razdelitev sveta na črnega in belega, manipulacija z nenehno (klasično, operno) glasbeno podlago (delno odpeto v živo) in dinamično »razmetavanje« z materiali (npr. vodo) ipd. Vrhunec te igre, ki si nemara želi gledališko šokirati in morda na ta način nadomestiti (izgubljeno) eksistencialno »šokantnost« in robnost Solženicinove proze, je prizor z jajci: nastopajoči se najprej bašejo s trdo kuhanimi jajci, nato pa s surovimi jajci obmetavajo
(kamenjajo?) golo figuro ob robu prizorišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani