nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V oči pa ne bije samo množenje prizorov oziroma nastopajočih v njih, temveč tudi intenziteta, s katero je odrsko dogajanje napolnjeno oziroma podloženo. Vse se (obetavno) začne s priganjanjem občinstva v dvorano, ob laježu hudih (nastopajočih v živo), in nato (mnogo manj spodbudno) nadaljuje z na trenutke mehaniziranimi, na trenutke ritualiziranimi, vselej pa na videz skrajno nabitimi situacijami, kjer nobena gesta ni »normalna«, vsaka beseda izkričana, noben odnos »psihološki« in vsak izzven dejanja prignan do roba. Postopek je znan (in bi mu lahko našli primerjave v domačem gledališču iz poznih 70. in zgodnjih 80. let) in zlahka razberljiv, kar pa moti, je izpraznjenost in hladnost prizorov, ki ne učinkujejo niti s svojo stilizirano (in reduktivno) potujenostjo niti z intenziteto (multiplicirane) psihofizične identifikacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani