nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Andrija Žoldaka, režiserja gostujoče ukrajinske predstave, ki je odprla letošnji Ex ponto, v zahodnem tisku označujejo kot »gledališki čudež z Vzhoda«; po ogledu Enega dne v življenju Denisoviča sami o tem nismo povsem prepričani. Sicer je mogoče reči, da se Žoldak uspešno vključuje v prodor gledališča (pa že nekaj časa tudi vizualne umetnosti) iz držav nekdanje Sovjetske zveze na Zahod, pri čemer se v primerjavi z nekaj predstavami iz zadnjega časa, nastalimi na sodobna dramska besedila (npr. Terorizem bratov Presnjakov ali Kisik Viripajeva), zdi nekoliko anahronističen oz. ostaja njegov morebitni ustrezni kontekst, ki ga je iskati v tradiciji ukrajinskega gledališča in reformatorski Žoldakovi vlogi v njem, pri gostovanjih, kakršno je bilo predsinočnje ljubljansko, bolj ali manj zastrt - nemara pa tudi ne kdo ve kako pomemben.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani