nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kako je torej celoten tradicionalni, v odraslih glavah zasidran instrumentarij književnosti (dramatizirajoč besednjak, vsi tisti prislovi, ki svet delijo po lokalnih, temporalnih, modalnih in kavzalnih okoliščinah ter ga zgoščujejo in raztegujejo, postavljanje začetka in konca, selekcija glede na cilj, hierarhizacija po aspektih dokazovanja, organizacija povezav itd.) učinkovala na nedolžen, močno dojemljiv senzorij, na dušo, ki je življenje in književnost gotovo pojmovala kot eno stvar, še preden je pričela sama brati. Ta književnost sama je bila napeto življenje, mnogo močnejše kot tisto, ki mi je potem sami ostalo.
Patetična posledica: Da bi lahko ostal ostanek življenja, je bilo treba književnost uničiti, jo vsaj osvojiti, jo potolči z lastnim orožjem, če se nisem hotela omejiti na to, da bi jo vedno našla le v svojem življenju (da bi ji šla na limanice).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani