nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Morda se je oblikovalcu celostne podobe letošnjega festivala in arhitektu novega pročelja filmske palače -, ki si edina zasluži naziv ustrezno opremljene kino dvorane na Lidu, kjer festival poteka - zahotelo nostalgije, no, vsekakor bi bilo zanimivo izvedeti, s kakšnimi občutki večerni udeleženci gala projekcij korakajo proti vhodu v festivalsko palačo, ki po mnenju podpisanega izgleda precej »retro« (če uporabim evfemizem) oziroma v duhu tridesetih let (v bolj neposrednem jeziku), no ja, v slogu Ducejeve predvojne Italije. Šestdeset na gosto posejanih kubičnih gmot - na vsaki se ponosno šopiri krilat, pozlačen beneški - podnevi grozi v beli inačici, medtem ko ponoči pordečijo in zažarijo v takšnem sijaju, da bi Duceju verjetno zaigralo srce. Festivalskega vodstva in slovitega scenografa Danteja Ferretija seveda nihče ne obtožuje simpatiziranja z italijansko preteklostjo, toda če pogledate velika dela nacionalnih filmskih herojev - npr. Viscontijev bogov - potem so vzporednice kar
na mestu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani