nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Eden od vodij simpozija, Vrečko (ob njem je simpozij vodil A.), je o dometu prireditve že po prvem delu lahko zatrdil, da je opozorila na številne nove razsežnosti v Kosovelovi poeziji, predvsem na njegov odnos do jezika.
Prispevki sodelujočih v dopoldanskem delu simpozija ( A.: - velik pesnik in slab verzifikator,: in moderna poezija - analiza podobja, Betocchi: Analogije med poezijo S. Kosovela in C. Rebore,: S. in hibridnost modernizma) so pokazali, da je bil izredno občutljiv za jezik - v razpravi sodelujoči Hartinger je navrgel trditev, da je bil tako rekoč transparenten za slovensko jezikovno izkušnjo - to pa ga je vodilo k občutljivemu pesnjenju, v katerem je moral znotraj absolutno ekstremnega avantgardističnega eksperimentiranja z obliko in vsebino vendarle ohranjati vsebino na tisti ravni, ki se mu je zdela kot primorskemu in občutljivemu pesniku nujna. Ta pomenska razsežnost Kosovelove poezije se zdi po mnenju Vrečka zato vidna in posebna tudi v tistih na prvi
pogled povsem abstraktnih pesmih, v katerih naj ne bi bilo neke semantične razsežnosti; tudi na teh mestih je razvidna od začetka do konca, to pa kaže na Kosovelov zelo resen odnos do vseh tistih -izmov, ki jih je bil sijajno poznal in katerih avtorji so imeli do jezika podoben odnos, kot ga je želel imeti sam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani