nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tako v svoji knjigi na prefinjeno sledi temeljnemu motu celotne tetralogije: Štirje časi so dani človeku: preteklost, sedanjost, prihodnost in večnost. Z osvetlitvijo duhovnega pomena renesanse se formalno navezuje na preteklost, toda prikaže jo kot živo v sedanjosti in ključno za prihodnost, to pa zato, ker nas vrača k temeljnemu modusu časa - večnemu tu in zdaj, »času« zavesti, ki se odpira resnici. Ni dvoma o platonskih izvorih te Uršičeve in seveda ne le njegove misli in tako se dokaj odkrito naveže na sledenje temeljni metafizični identiteti Lepega, Dobrega in Resničnega, kar je dokaj v nasprotju tako z različnimi preganjalci ali izganjalci metafizike v imenu znanosti ali družbenega napredka kot tudi heideggerjevsko usmerjenimi avtorji, ki imajo metafiziko za usodno »pozabo biti«, ki jo moramo torej preseči, če ne celo pozabiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani