nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ključno točko tega, kar poimenuje dekonstrukcija institucije umetnosti, najdeva pri Duchampu. Točneje njegovih ready-mades: radikalnih intervencijah na področje umetnosti, ki jih najlepše odslikava njegova izjava iz leta 1966: »Nisem hotel, da bi me imeli za umetnika.« A. se v želji, da bi orisal transformacije umetnosti od Duchampovega šoka novega do post- oziroma transavantgardnega šoka starega (če uporabimo lucidno oznako ameriškega teoretika postmodernizma Jencksa) transverzalno dotika opusov treh avantgard: zgodovinske od futurizma do in Kosovela; neoavantgarde npr. skupine OHO in postavantgarde oziroma retroavantgarde.
Konec umetnosti, ki je bodisi povezan s koncem metafizike (Vattimo) ali koncem totalitete (Welsch), ki je hkrati začetek postmodernizma, zariše s paradoksom dejstva, da ni predvidel, da bo konec umetnosti utegnila povzročiti njena širitev, ne pa krčenje in izčrpavanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani