nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Neuradni pesnik lavreat losangeleške subkulture petdesetih let in nehoteni sopotnik bitnikov (sam se nikdar ni hotel prištevati v ta ali oni krog, zmeraj je želel ostati samosvoj) je kot literarni fenomen postal znan v Evropi veliko prej kot v Združenih državah: leta 1971, ko je pri devetinštiridesetih začel res pisati in ni več hodil v službo na pošto (še prej je delal v tovarni pasjih piškotov, v newyorški podzemni železnici, v klavnici, kot postavljalec železniških pragov, pomivalec posode, pobiralec parkirnine, nočni čuvaj, črpalkar, skladiščnik, itd.), je izdal prvi roman Poštni urad; v Evropi so ga prodali pol milijona izvodov, v ZDA vsega petinsedemdeset tisoč. Precej je k evropski slavi pripomogla njegova ekscesnost: »svoje« so naredile zbirke zgodb Beležke starega pokvarjenca in Erekcije, ejakulacije, ekshibicije in druge zgodbe običajne norosti, silen dvig prodaje njegovih del pa so na primer v zabeležili tudi po tem, ko se je nacejeni Bukowski pojavil v oddaji
Pivota Apostrofi in po dveh steklenicah odličnega nemškega rizlinga predlagal v oddaji gostujoči pisateljici, naj dvigne krilo, da vidi, kako dobra pisateljica je. Seveda, veličastno zibajoč se je potem odšel iz studia.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani