nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Protagonista bojujeta svojo interno vojno, a ne do konca in do tal, saj je njuno stanje tudi po tem, ko se vzporedne detonacije pred vrati razrešijo v praznovalni pir zmagovalcev, nepremično isto. Ostajata v prostrani postelji, simbolu prešuštniškega zapečka, kjer je rutina navad in opravil fiksirana v scenski minimalizem. Z zasebniške prepirljivosti pelje gledalca na vse bolj alegorično raven - igralca sta vse bolj arhetipski bitji z mitsko vsebino, z jogijem kot prividnim ščitom, s simbolnima hišicama na hrbtu (kostumi) aludirajoč na polža slinarja, čigar nezadovoljno lezenje dosti dlje od svoje izhodiščne točke niti ne more.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani