nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zbirka je na prvi pogled refleksiven zapis srečevanj pripovedovalke s samo seboj, tako rekoč spominsko beleženje oziroma pregledovanje njene preteklosti, hkrati pa njeno početje postavlja v širši okvir, umešča jo v trikotnik, v katerega enem kotu je prostor za presvetlitev preteklosti tudi koroškega občestva, drugi pa je posvečen subtilnemu razgrinjanju njenega odnosa do večnega zatočišča, do narave. Prvi motivni sklop v nekaterih odlomkih učinkuje skoraj angažirano, ponuja pa zagovor avtoričinih korenin in iskanje - kot pravi podnaslov zbirke - »možnosti in nemožnosti obstajanja« v svetu, ki hlasta za bleščavo obilja. M. o sebi premišlja kot o osebi, nepreklicno zaznamovani s slovensko-koroškim izročilom. Sama ga označuje kot »slovenstvo severa in bregov«, tudi kot »slovenstvo na prelomu«, torej v njem vidi posebno obliko identitete, določeno z duhovnim pogledom, usmerjenim na in na zahod.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani