nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kot že predstava Müller pred njim, vnese Tiago Guedes v Materialos diversos red ali vsaj vtis reda, sistematičnost pristopa, celo geometrično pravilnost - čeprav zavije po nekakšnih simbolnih geodetskih, seizmoloških itn. meritvah v nadaljevanju povsem drugam, tja, kjer prevlada logika proste asociativnosti. Gledalca vodi po neopredeljivem prostoru, ki se odpira in odkriva sproti; ga spušča v neznano, ne da bi ga vlekel za nos: razprostrti kosi časopisnega papirja so zlepljeni v plahto, ki je lahko zavesa, nanjo je izrisan ‘planinski’ motiv; veriga plastičnih vreč, sprva del ‘krajinskega aranžmaja’, je uporab(lje)na namesto mišičnih vsadkov, ki Guedesovemu telesu prištejejo vtis širših ramen in potenciranih bicepsov. Nič od tega pa ni sporočeno kot Resnica ali Nauk predstave, vse v njej je bistveno bolj lahkotno; z isto iznajdljivostjo se Tiago potem, ko vase (in nase) integrira vse scenske elemente, s preostanki lepilnega papirja še podpiše pod predstavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani