nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Le da celota tu uprizarja odsotnost prepoznavnega pomena, ki je naposled vselej stvar gledalčevih (tudi fiktivnih) domnev - te pa se rade razletijo kot baloni.
Nedorečeni vtis kota, v katerem se pod različnimi koti krči, vrtinči in izproža plesalka v uvodnem posnetku, zbuja vse večji dvom, ali ne gre v resnici za iztegnjeni kot, ki učinkuje kot kot zgolj po zaslugi dobrega snemalca - trik kamere namreč vrže gledalca v »zajčjo luknjo«, kjer vlada relativnost situacije, neulovljivost njene natančne definicije, dimenzij prostora in njegove dimenzionalnosti. To nadaljuje naslednji prizor, edini, ki teče v živo, s tremi plesalci, v prehodu zastavljajoč (»čudežna«) vprašanja brez odgovorov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani