nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tako s svojo pesniško prakso spodbija svoj kritiški komentar, kar zbuja začudenje še toliko bolj, ker gre za avtorja, ki slovi tudi kot esejist in kritik. Zdi se, kot da bi pozabil na več kot sto let staro revolucijo pesniškega jezika, ki je v vsej zahodni poeziji daljnosežno prestrukturirala pesniško govorico in s tem tudi odnos poezije do sveta. Nenavadno je, da se tega ne zaveda pesnik, ki je v vseh svojih zbirkah, in Pesmi nevednosti niso izjema, precej prispeval k neslutenem razmahu slovenske metafore, to je tistega pesniškega postopka, kjer se prvotna pesnikova izkušnja razvije v neskončen niz asociacij, ki pri vsakem branju poezije po svoje izstopijo iz svoje trenutne enkratnosti in vstopijo v nadosebno sfero kolektivnega kulturnega spomina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani