nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ta dvojnost samega in v ozadju na drugem, oddaljenem odru še enakega, a sanjskega s svojo, je sijajna scensko-režijska poteza, ki se potem v podobnih prividih in prizorih iz mestne resničnosti še ponavlja in varira. Tu ni napak; morda bi režiserju Deckerju lahko očitali, da je naredil zelo nerodnega, nesposobnega obvladati žensko, medtem ko je Marietta vseskozi polnokrvna, strastna, samozavestna, prepričljivo dominantna, izzivalna in izzivajoča, skratka sceno obvladuje, ker je stvarna, medtem ko je pravzaprav bolnik. To se pokaže proti koncu opere, ko Marietto, ki vzame iz steklene škatle Marijine lase in si jih nadene, da bi bila čimbolj podobna Paulovi, s temi lasmi zadavi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani