nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Vzporedna raven Orlandovega (in naših) življenj je refleksija, literatura, natančneje njegova obsežna pesnitev, zapisovana dolgih tristo let. Ta sprva žanje le posmeh, na koncu, ko se obrnejo časi in ljudje, pa nepričakovano priznanje, pospremljeno z avtoričino ironijo.
Iz tega razkošnega sprehoda čez stoletja, ki ga krasita pisateljičina inovativnost, duhovitost in sproščen dialog z bralcem, veje spoznanje, da je vsaka sedanjost (tako osebna kot skupna) sestavljena iz množice različnih časov in dogodkov v njih, da se v vsakem jazu gnete množica oseb.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani