nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In zato se je moj roman že začel, začetek zgodbe je tak, kot da bi bil na morju na počitnicah, kar se za zdaj edino spodobi, k meni v senco visokih pinij danes z zamudo prihaja, ki vsak dan, kar je tukaj na obali, hodi v zalivček, kjer je zemlja tako rdeča, da je morje kot razredčena bleda kri. In potem skupaj hodiva po otoku, nabirava storže od borovcev in jaz ne vem, zakaj ji bo to in tudi ne sprašujem. Ko grem k Lovorju na kosilo, grem sam in k večerji prav tako, potem pa greva vsak k sebi na svoj dom, jaz k Ivetu, ona pa takoj za Ivetovo hišo ob kamnitem zidu navzgor, kjer se na začetku pokopališča končajo hiše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani