nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
»Pot naproti« je tako v temelju sporna: prvoten v vsakem razmisleku o gledališču bi namreč moral biti razmislek o stališču, torej pretres statične točke oziroma kraja, kjer to stoji in od koder odseva svojo lastno podobo v svet. Ne kam grem, temveč kdo sem (»Ne vem, kdo sem,« nekako pravi Artaud med mehiškimi Indijanci). Trdno zasidrano, »zabito« v tla, z občutkom lastne (specifične in realne) teže, z ostro začrtano mejo med menoj in teboj, med lastnim srepečim izrazom in gledalčevim pogledom »brez poželenja«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani