nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Tretja odrska različica Shakespearove tragedije o političnem umoru Julija (Julius Caesar, 1599), ki nam jo je ponudil repertoar letošnjega PPF, je v skrajno zgoščeni in posplošeni odrski podobi postavila v ospredje predvsem dinamično in dramatično dvojnost oziroma razklanost vsakršnega družbenega oziroma političnega dogajanja (med tiranijo posameznika in oblastjo ljudstva) ter obenem tudi dvojen pomen oziroma najmanj dvojno možnost razlage sleherne zgodovinske oziroma politične akcije (npr.: umor v imenu svobode in blaginje skupnosti, ki je vendarle obenem tudi zločin nad življenjem posameznika).
Protagonista dogajanja, in Vlaškalič, (v sodobnih svečanih temnih oblekah, z brezhibnima belima srajcama ter pomenljivo uporabljenima rdečima ali črnima kravatama) sta vstopila v prostor zgodovinske in politične igre - na črn privzdignjen oder kvadratnega tlorisa na sredi med dvema nasproti si postavljenima tribunama z občinstvom, s stiliziranim dvostranskim črnim
vladarskim prestolom in neindividualizirano belo »mumijo« človeške velikosti na enem od obeh sedežev - iz občinstva oziroma iz neposrednega sedanjika uprizoritve (predstava se pravzaprav začne z značilno sodobno »motnjo«, ko enega od protagonistov pokličejo po mobilniku). Potem pa sta, vselej razdeljenemu avditoriju na ogled od spredaj in izza hrbta (z licem in naličjem obenem), z emotivno intenzivnim in stopnjevanim oživljanjem smotrno izbranih dialogov in monologov iz Shakespearove tragedije, a ne vseskozi enako prepričljivo (posebej ne v podajanju edine ženske vloge), preigrala najbolj ključne postaje in protagoniste eksemplarične politične drame.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani