nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
In namesto da bi dobili zakon, s katerim bi se jezikovni položaj v Sloveniji res učinkovito spremenil, da bi se v javni rabi slovenščine zanesljivo premaknilo na boljše, da bi bilo zagotovljeno njeno uveljavljanje na globalizacijskem prepihu, njen nadaljnji razvoj na tradicionalnih in številnih novih področjih, ki se odpirajo v informacijski družbi, smo dobili besedilo, ki je zakon v marsičem bolj po naslovu kakor po vsebini, saj zaradi svoje vsebinske popačenosti in oskubenosti bolj spominja na deklaracijo.
Že besedilo februarja objavljenega predloga je bilo v primerjavi s prejšnjimi različicami vsebinsko močno prizadeto, npr. s črtanjem člena z definicijami pomembnih pojmov, s predpisovanjem obvezne souporabe tujega jezika pri podpisovanju pogodb s tujimi partnerji, črtanjem določb o imenih javnih stavb in prostorov, črtanjem urada za slovenski jezik, mešanjem problematike imen (firm) pravnih oseb in imen lokalov ipd., v usklajevalnih postopkih z
amandmaji pa je bilo potem še bolj pohabljeno (npr. glede rabe slovenščine v šolstvu, posebno na univerzi, v medijih, v imenih lokalov, v oglaševanju). Sprejeti Zakon se nenehno sklicuje na že sprejeto področno zakonodajo, zanjo pa vemo, da je pomanjkljiva in neustrezna ter da smo prav s tem zakonom hoteli odpraviti njene napake in vrzeli.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani