nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Zato te pesmi niso ogledala čustev niti pesmi podobe, pač pa so ubesedena izkustva, predelana in reflektirana tako, da se zmorejo dvigniti nad svoj enkratni, zasebni značaj in tako skozi evokacijo pesnjenja kot jezikovnega postopka pridobiti čedalje bolj obči pomen.
K slednjemu prispevajo tudi nekatere medbesedilne prvine, zlasti tiste iz poezije Daneta (na primer jezik iz zemlje), a tudi tiste manj eksplicirane, ki aludirajo, denimo, na mesta iz S. Quasimoda (Vsakdo sam stoji na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden) ali na mesta iz T. S. Eliota (rumena megla, ki si drgne hrbet ob okenskih šipah).
Kako se torej kot pesnica loti pisanja pesmi?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani