nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V knjigi je izredno veliko slikovnega gradiva in raznih pisnih virov, s čimer avtor omogoči pomembno primerjavo med posameznimi poročevalci. Škoda, da manjka nekaj več standardizacije pri pisavi zemljepisnih in osebnih imen (Landschut ali Landchut (oboje na str. 90) je mogoče pravilno celo Landshut; Pere La Chaise (str. 94) in Père Lachaise (str. 97); princ (str. 104) ali princ (str. 106) ali kar največkrat princ Beauharnais (npr. tudi na str. 69), kar bi morda bi bilo bolj pravilno kot Eugène de Beauharnais; general Macdonald (str. 96) in general Mecdonald (str. 106); Massena (str. 109), kar bi bila sicer ženska-maršalka (predhodnica kakšne Jovanke?), a vemo, da je bil to francoski maršal André Masséna, isto velja za citiranega zgodovinarja Andrée Martinena (str. 141), ki bi morala biti vsaj zgodovinarka, a bo verjetno zgodovinar André Martinen; ter Desaixova kolona in general Dessaix (oboje na str. 147) in tako dalje, praviloma pa v tekstu sploh ni naglasnih znamenj, kar
je docela nerazumljiva odločitev in pa silno narobe, ker se v francoščini naglasnih znamenj vseeno ne da ukiniti kar na migljaj...)
Sicer pa je knjiga pomemben donesek k slovenski vojaški zgodovini sploh v času renesanse naših moških veščin, stopanja v NATO pakt in pa pošiljanja naših fantov v Afganistan ter še kam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani