nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ustaljene maske in vloge, ki so jih vajeni iz službene in zasebne vsakdanjosti v urbanem okolju, se v ravno prav tujem in neprijaznem (a nikakor smrtno nevarnem) naravnem okolju ter pod pritiskom naivno predimenzioniranih strahov domnevnega »boja za preživetje« postopoma izgubljajo in na plan prihajajo običajno varno ukročene in skrite osebne nezadoščenosti, zadrtosti, nestrpnosti, frustracije in fobije, ki dosežejo svoj vrhunec v dramatičnih poskusih umora in samomora. Šele najbolj drastična dokaza neobvladovanja situacije in samega sebe domala katarzično sprostita v razrvanih protagonistih ponovno sposobnost ponižnega čudenja nad prvinsko skrivnostjo življenja, sprejemanja samega sebe in bližnjih brez nepotrebnih mask ter celo ponavljanja Royeve šepavo rimane molitve, ob kateri jih odrešilno osvetlijo reflektorji reševalnega helikopterja.
Režiser je ob sodelovanju dramaturga Roka in lektorice postavil mestoma duhovito in srhljivo, mestoma pa tudi nekoliko razvlečeno
komedijsko dogajanje na enovito stilizirano prizorišče scenografa in kostumografa Hruplja, ki je lahko enako postavljeno v klasični gledališki škatli kot pod vedrim nebom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani