nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Auster (v Sloveniji znan tudi po scenarijih za filma Dim in na mostu) s prehodom iz tako imenovanega metafikcijskega pisanja v sfero, ki jo je McCrum, urednik založbe &, ki je plasiral Austerja v Evropo, označil kot »neke vrste abstraktni in eksistencialni teritorij raziskav« ali še bolj plastično »skok v središče in spopad z velikimi eksistencialnimi temami«, postaja pisec, ki je veliko bolj kot anglosaškemu romanopisju blizu recimo Kunderi ali Sebaldu. Njegovi romani izhajajo iz prepričanja o pomembnosti literarne forme, zvrsti in žanra, ki pa jih namerno povezujejo, si jih prilaščajo, jih dekonstruirajo, da bi se v združitvi nezdružljivega, npr. in Borgesa, dokopali do literarne pisave, ki lahko danes prepriča medijsko zasvojenega bralca, imunega za logocentrizem in podvrženega primatu telekracije.
Auster, ki mu je šele leta 1987, pri devetintridesetih letih, ko je imel napisana tudi že dva naslednja romana, uspelo izdati svojo prvo knjigo, Newyorško trilogijo -
izjemno hitro je postala svetovna uspešnica -, je že s svojo prvo knjigo opozoril na dejstvo, da gre za popolnoma izdelanega pisca, ki je težko ulovljiv in ki združuje v svojem pisanju moč paradoksa maga realističnih, a presenetljivo irealnih zgodb.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani