nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Le redko se namreč zgodi, da delo veterana razkriva klasične začetniške napake, situacijo, ko režiser v paranoji, da ne bo pokazal vsega svojega znanja, v film zmeče vse svoje ambiciozne vizije.
Sijaj v očeh, zgodba o faliranemu študentu, hrvaškemu Labudu, ki iz Hrvaške preko Sarajeva prebegne v Beograd - kjer spozna, da je v mestu, od koder so nekateri prijatelji odšli na bosansko fronto, drugi pobegnili v tujino, tretji umrli, ostal sam -, je prvenstveno topla zgodba o ljubezni brez meja; čez čas se obregne ob nesmiselno vojno v bivši Jugoslaviji, mimogrede vplete še par internacionalnih likov, ne pozabi niti na zadnje čase zelo popularni spiritualni nivo - in nikoli dovolj zlizano »alegorijo balkanske norišnice«, ki se ji očitno ne more upreti noben srbski režiser s kančkom čuta za družbeno kritiko. Labudu se v fantazijah neprestano prikazujejo duhovi matere, dedka, kolega pesnika, pa tudi nesojena nevesta, ki je pobegnila v Ameriko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani