nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Njegova prva izrazitejša dela so »zmodelirana v oblikah, v katerih zaslutimo spomin na arheološke izkopanine, na strte lobanje in zmečkane arhaične čelade, ki jih je deformiral pritisk časov ter jih je razjedla rja; vse to pa jim je s svojimi raztrganinami vtisnilo pečat močne ekspresije kot ranjenosti, v kateri razbiramo človeško usodo in večno bolečino«.
Tudi ko se je začel izražati v oglati, četverokotni formi, v masivnih blokih, je izhajal iz narave, iz skalnih skladov z razjedami, ki jih je skiciral v naravi. Rotarjeva ideja antropomorfnosti in rane, preloma oz. bolečine pa je po najbolj mogočno zajeta v njegovih lesenih križih kot znamenjih trpljenja, ki se »v svoji mogočnosti, kot bi bili postavljeni na čast starodavnim tesarjem, dvigajo in hkrati padajo in se pod bremeni časa poševno nagibajo, robustno sestavljeni iz razpokanega tramovja kot skeleti starodavnih znamenj ali rogovilastih ruševin in križni tramovi razpadlih kozolcev«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani