nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Spomnite se Antoina Doinela, kako v Štiristo udarcev (1959) iz izložbe pred kinom krade slike iz Državljana Kana, ali nestanovitnega Sonnyja, ki na Zadnji kino predstavi (1971) gleda Hawksovo Rdečo reko in še zadnjič doživlja trenutke zlatega holivuda. Truffaut in Bogdanovich ljubezni do filma nista prenesla na svoje junake, temveč sta odražala lastne filmske obsesije, medtem ko Bertolucci svoje junake dobesedno prepoji s cinefilijo. Silovitost družbenih sprememb okrog njih jim onemogoča sanjarjenje (Kinoteka je zaradi demonstracij zaprta), realnost zanje ni opcija, zato so se prisiljeni zapreti v komuno, kjer si delajo lasten film; debatirajo, gredo se filmske kvize, uprizarjajo najljubše filmske sekvence (ljubezenski prizor med Johnom in Garbo v Kraljici), prepirajo se okrog klasičnih dilem (kdo je večji, Keaton ali Chaplin?), med drugim se podajo v Louvre, kjer hočejo podreti šprinterski rekord, ki so ga v Godardovi Nesposobni bandi (1964) s tekom skozi hodnike muzeja postavili,
Sami in.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani