nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Smrt gre - in gledalcu, ne sme se ga namreč vznemirjati - v vsakem kadru na roko; podari ji ravno dovolj časa, da si sestavi urnik, in življenja svojih najbližjih preusmeri v pravo smer ( Antonius mora denimo s smrtjo šahirati in je časovno omejen), njeno hiranje je neekscesno, estetsko okusno, skratka, bo lepo truplo.
Shematičen in docela nemoralen film se v rožnatem optimizmu nima časa vprašati, ali njeno početje morda ni sebično in ali člani njene družine, ki jih obliva z navidezno ljubeznijo, nimajo pravice izvedeti resnice. Vsaj približno spodoben film bi se vprašal o negativnih posledicah njenega ravnanja, Coixetova pa se poistoveti z junakinjo in nam servira smrt, s katero naj bi vsi vpleteni pravzaprav pridobili.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani