nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V času najbolj živega pojavljanja - v desetletju 1965/75 - so bile neoavantgardistične manifestacije, tako ali drugače zlepljene s skupino OHO, vezane na zelo ozek krog sodelujočih, »neodvisne« publike tako rekoč ni bilo, etablirana kultura jih je v najboljšem primeru ignorirala, politika jih je s stisnjenimi zobmi dopuščala. S stališča ustvarjalcev je bila konkretna poezija (poskus združitve besednega pomena z likovnostjo in zvočnostjo znakov) v času, ko je bilo javno in torej tudi umetniško življenje na vsakem koraku ideološko zakodirano, eden redkih otokov nevezanega svobodnega početja, čeprav se ga je držal sloves provokativnosti, s stališča kulturnopolitičnih institucij pa nenevarno igračkanje, ki ga bo že jutri odpihnil čas.
Kakor vsak avantgardističen pojav je tudi konkretna/vizualna poezija kmalu izgubila subverzivni naboj, a njeni dosežki so postali kulturni kapital, ki mu vrednost danes najlaže odmerimo v oblikovalski stroki,
medtem ko je njihov vpliv na dinamiziranje pesniškega jezika teže merljiv, čeprav ta vpliv nedvomno obstaja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani