nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
V carigrajskem vojaškem muzeju hranijo velikanski boben, pozabil sem njegovo ime, s katerim so janičarji poganjali strah v kosti obleganim prebivalcem, menda ne prej ne pozneje ni bilo strašnejšega zvoka, kot so bili ritmični udarci turškega bobna - ob njih je ubogim kristjanom ledenela kri v žilah. Potem je prišel homo, ki je postavil fabrike in vanje velike parne stroje, plavže, kladiva in nakovala, statve, a ves ta industrijski hrup, ki ga narava in človeštvo dotlej nista poznala, je bil lociran v nekaj središčih razvitega sveta, večji del človeštva se je še zmeraj prebujal ob petju ptičev in hodil spat ob klenkanju cerkvenih zvonov, muezinovem petju ali zarotniškem mrmranju šamanov. Celo spreminjevalci sveta, ki so nagovarjali ljudstvo, so morali uporabljati skupaj z močjo svojih argumentov predvsem moč svojega glasu, Lenin, ki na znameniti sliki visi čez rob govorniškega odra in na glave množice siplje svoje odločne besede, še zmeraj ni na boljšem kakor govorniki z rimskega
foruma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani