nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kristusov pasijon se izvrstno gleda kot grozljivka, revizija klasičnega »slasher filma«, v katerem religiozni fanatik običajno brutalno pobije in razreže kopico žrtev (morda daje Pasijon odgovor na vprašanje, zakaj so grozljivke vedno polne krščanskih konotacij), kot film o poslednjih dneh življenja Odrešitelja pa povsem spregleda denimo sporočilo ljubezni, razumevanja in upanja, da odsotnosti kakršne koli človeške kompleksnosti in miline sploh ne omenjam. Film v nekaj štorastih flash-backih hipno prikaže epizode iz Jezusovega življenja (zadnja večerja, Jezus kot tesar ... in izumitelj mize!), nazadnje pa gledalca »omehča« s sentimentalnim efektom, ko Bog potoči kozmično solzo, da bi v epilogu dočakali še od mrtvih vstalega Jezusa, kako - posončen, naličen in spočit - ob zvokih akcijske koračnice stopa iz grobnice. Kot bi hotel reči: »Čas je za maščevanje.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani