nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
A kljub temu da podobo sestavljajo fragmenti različnih plasti, je enotna; eno bitje, ena usoda, ena obsojenost na neizbežno, ena trpkost, en spomin, ki sega do praspomina.
Razstava lahko gledalca navda z mrakobnimi občutki, v usta mu lahko položi okus pepela, lahko pa ga prevzame sakralno občutje, ampak ne zaradi povzdigovanja česar koli, temveč zaradi stoičnega spoznanja nujnosti, spoznanja in sprejemanja neizbežnih življenjskih dejstev, ki veje iz slik. Vse Omanove postave so različne in hkrati enake - ena sama postava, razprostrta pred gledalca v številnih premenah, ki so bolj igra videzov kot odraz bistvenih sprememb.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani