nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Človek je minljiv, nepopoln, vendar se na poti v dejanje, kjer možnost prehaja v dejanskost, nenehno približuje popolnemu in božjemu. Popolno je neminljivo, neskončno, in kot tako ponuja človeku temelj za njegovo srečo. Mar to pomeni, da je Zlatoust nesrečen, saj priznava primarnost sveta, podrejenega čutom, o katerih pa vemo, da so minljiva in večno spremenljiva?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani