nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Kajti ta poetični roman o popotnem vitezu iz - slovitem po svojem nenehnem navzkrižju z državno oblastjo, ker se je odločil izravnavati krivice na lastno pest in živeti »v skladu s črko«, zato da bi se razjasnilo, kako je z literaturo, z njeno resnico in izmišljijo - pravzaprav vseskozi obravnava temeljno vprašanje poezije in umetnosti. Odgovor nanj najrazločneje razbira v dvaindvajsetem poglavju romana, kjer Kihot na silo osvobodi vklenjene kaznjence, potem pa od njih zahteva, naj si verige spet nadenejo in se gredo poklonit njegovi Dulsineji, kajti šele tako bodo lahko zares svobodni. Ta Kihotova nemogoča zahteva je norost, a ravno kot taka je, po, usodno povezana s skrivnostjo usode in s tem tudi z večnim vprašanjem o resnici in izmišljiji v poeziji: »Nedopovedljivost se je spozabila in spregovorila in zaslišati jo je mogoče le kot norost, kot zvenčanje verige, ki je, ko je ni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani