nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Sicer pa so briljirali predvsem - vlogo pomilovanja vredne »ostarele« trafikantke, ki zaman išče pravega moškega, je prežela z enkratno toplino in stvarnim sprejemanjem usode; - Marianninega očeta je igral zdaj s suho nepopustljivostjo, zdaj s pretiranim čustvenim zanosom, oboje pa prežel z neulovljivo logiko dvojne morale; - kot ženin je podal v svoji deklarirani bogaboječnosti izredno nevarno figuro samozadovoljnega razsodnika; - njena podoba Marianne je bila pretresljiva zlasti na začetku, ko je poskušala najti izhod iz obroča usode; - njegov se skozi erotične prigode prebija s svojevrstno mešanico hladne preračunljivosti in iskrene prostodušnosti.
Z neprizanesljivo aktualnostjo nekaterih replik, z nekoliko stilizirano likovno podobo (kostumi in scena so srečen spoj historičnosti in sodobnosti), z vztrajnim izzivanjem grenkega smeha zaradi zgroženosti in zadrege ob gledanju razgaljene resnice je to predstava, ki gledalca angažira v vseh pogledih. Kot je
zapisala v gledališkem listu: »Horváth gledalca ne senzibilizira, da bi ta končno videl neko globljo resnico, ki se skriva za pojavi, temveč, da bi končno videl tisto, kar že ves čas gleda.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani