nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Poleg nosilnih vlog je tako predstava polna dragocenih in izčiščenih igralskih epizod, izmed katerih je treba omeniti vsaj kot duševno zlomljeno Alfredovo mamo, kot blazirano baronico in kot neizprosnega spovednika.
Sicer pa so briljirali predvsem - vlogo pomilovanja vredne »ostarele« trafikantke, ki zaman išče pravega moškega, je prežela z enkratno toplino in stvarnim sprejemanjem usode; - Marianninega očeta je igral zdaj s suho nepopustljivostjo, zdaj s pretiranim čustvenim zanosom, oboje pa prežel z neulovljivo logiko dvojne morale; - kot ženin je podal v svoji deklarirani bogaboječnosti izredno nevarno figuro samozadovoljnega razsodnika; - njena podoba Marianne je bila pretresljiva zlasti na začetku, ko je poskušala najti izhod iz obroča usode; - njegov se skozi erotične prigode prebija s svojevrstno mešanico hladne preračunljivosti in iskrene prostodušnosti.
Z neprizanesljivo aktualnostjo nekaterih replik, z nekoliko stilizirano likovno podobo (kostumi in
scena so srečen spoj historičnosti in sodobnosti), z vztrajnim izzivanjem grenkega smeha zaradi zgroženosti in zadrege ob gledanju razgaljene resnice je to predstava, ki gledalca angažira v vseh pogledih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani