nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Uprizoritev, ki sledi, je tezna in moralno angažirana, zanjo pa je značilen nekakšen apriorizem: distribucija moči je znana vnaprej, konflikti so zgolj zaporedja monoloških nastopov, prav tako je predvidljiv (pozitiven) razplet, čeprav je zanj potrebna žrtev, Heraklejeve hčerke. Begunce (množica fantov različnih narodnosti pod parlamentarnim 'oltarjem' je zrežirana nekako operno) je potrebno rešiti, to je absolutna in univerzalna etična zapoved, in begunci niso nepregledna, anonimna množica, ampak vsak od njih nosi svoj lasten obraz in ime: devica se tako, preden gre v smrt, temeljito poslovi od vsakega posebej. Ob sodno-parlamentarni dimenziji uprizoritve iz nje izstopa še tretja, to je obsodba aktualne ameriške politike do Iraka: na 'razpravi' je tako ves čas navzoč ameriški vojak v puščavski uniformi in z avtomatsko puško, pripravljeno na strel, na njej ob koncu sodijo Evristeju kot jetniku iz Guantanama v oranžni uniformi in z vrečo čez glavo, zadnje besede igre pa
govorijo o 'predsednikovi odgovornosti'.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani