nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Wilbur se začne kot črna komedija, vendar režiserkina »politična nekorektnost« hitro splahni, film pa postane predvidljiva drama o smrti in spravi; da bo umrla napačna oseba oziroma da bo Wilbur preživel, nakazujeta tako potek dogodkov (skrbništvo nad Wilburjem prevzame brat) kot simbolika imen (Harbour = zavetje), s čimer je konec nujno tragičen namesto tragikomičen, kar denimo uspe Kaurismäkiju. Če k vsemu prištejemo še režiserkino nonšalantno paradiranje z uporabnimi nasveti (o samomoru, raku, nezvestobi, božiču), se dotaknemo že nove dimenzije, zahtevne teme odrešitve in spiritualnega očiščenja. Z njo je sodobni danski film (seznam je dolg; prednjačijo Annette K. Olesen, Susane Bier, Lars von Trier, Nielsen, Boe) malodane obseden, a ostaja zaradi svoje hladne preračunljivosti praviloma neprepričljiv.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani