nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
postavi pred nas plačana morilca sredi vesoljne indiferentnosti; s poznavanjem »poslovne« rutine, a brez zelene luči za akcijo. Ta »revolverski« posel, ki (na sceni) čaka na sprožilni znak za naslednjo nalogo, je tako topos bingljanja v negotovosti pa hkrati vprašljive umeščenosti v sistem, katerega eksponenta sta, tudi zamenljivosti, pogrešljivosti. Odtod občutje kletne klavstrofobije, čakanja na ukaz kot konec negotovosti; na nekaj dozdevno oprijemljivega, čeprav tudi tega ni mogoče vedeti zatrdno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani