nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Za Koltèsa je značilen izjemno poetičen jezik, ki je najmočnejši prav v trenutkih, ko postane boleče jasno, da liki govorijo drug mimo drugega. Ta večplastnost je bila izhodišče za vse igralce, ki so si prizadevali poiskati pravi izraz za nenavadni spoj filmskega realizma in poetične odrske stilizacije: je z njemu lastnim zadržanim zunanjim izrazom prikazal brezupno Hornovo prizadevanje, da bi v svojem svetu ohranil logiko in našel smisel; Svete je s Calom ustvaril pomilovanja vredno figuro zakompleksanca, ki se rešuje v agresijo in alkohol (s čimer njegovo nevarno fašistoidnost precej zmehča); Tič je nekoliko nedorečeno figuro Léone napolnila z mešanico prvinske fascinacije in prikrite izgubljenosti; je ustvaril polnokrvno podobo Albouryja, iz enega, kot bitje, ki drugače od, Cala in Léone ne pozna razlike med mislijo in besedo, med besedo in dejanjem.
Dvoboj med črncem in psi, kakor ga igrajo v Mali Drami, je torej v prvi vrsti prikaz jalovih poskusov pobega iz
začaranega kroga samote.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani