nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Najbolj sveža iz repertoarne ponudbe gostujočega gledališča je bila Ciullijeva in Schäferjeva uprizoritev krvave in dobesedno ljudožerske Shakespearove tragedije Andronik (2002), v kateri je režiser sam tudi nastopil v vlogi Mladega, ki edini od protagonistov preživi »mrtvaški ples«, da lahko o grozljivo »krvavi rihti« poroča. Z njegovim otrplim fašističnim pozdravom ob vstopanju občinstva in nato pripravljanjem prizorišča (škropljenjem rdečega prahu v krožni maneži z vodo) se uprizoritev začne in z njegovim prevzemom simbolne rimske krone po ljudožerski »poslednji večerji« pri Androniku - kuharju se groteska zaključi. Kot prvi igralec v podobi fašističnega črnosrajčnika v kratkih hlačah nas vodi kot otroško radovedni in naivni ter obenem starčevsko jasnovidni opazovalec mimo postaj grozljivo aktualnega uresničenja človeške zle in (samo)uničevalsko nasilne želje po oblasti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani