nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2004, poved v sobesedilu:
Ta, ki se ga vse to tiče, je nekako paradoksen, krhek in občutljiv, ko gleda, in trden in čvrst, ko to zapisuje; še vedno ga vodijo ritmi, notranje zvenenje in muzika od zunaj, ki pa bolj kakor v besedah nastopa med njimi, razsejana po belini med verzi ter zastavljena med pesmijo in robom strani. Kompromis med »razsutimi« vtisi in spomini in njihovo težnjo po ujetosti v formo je učinkovit, pesmi so - ponovno paradoksno - kompaktne, kljub temu da so pogosto povsem brez okvirja, in ostre, kljub temu da jih kdaj pa kdaj samo zaslutimo v »megli«. Pot nima konca, rob med akordom in disakordom je krhek: »Le pohajalec sem in grem / v dvoje - rad bi izvedel, / če bom našel skupni jezik ...«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani